MAK
(Oton Župančič)
Mak, mak, mak sredi polja kima,
mak, mak, mak rdečo kapo ima.
Pravi mu sončece žareče:
“Daj odkrij mi se!” On se neče.
“Ali jaz sem te izvabilo iz zemlje,
z lučjo te pojilo”.
“Da me ti odgojilo nisi,
jaz že sam bil pomagal bi si!”
Veterček čez polje zaveje,
gizdalin mak se mu zasmeje:
“Ha, ha, ha! Malo si me stresel,
kape pa nisi mi odnesel!”
A jesen je prišla in zima,
gologlav mak na polju kima.
“Joj, joj, joj!” drgeta in vzdiše-
sonca ni, rezka burja piše…
Fotografije in priprava: https://nekaj-zate.com
