Pred mnogimi leti je v majhni vasici ob robu gozda živel krap, imenovan Krištof. Bil je velik in mogočen, z bleščečo oranžno-sivo lusko ter z dolgim repom, ki ga je vedno nosil visoko dvignjenega. Krištof je živel v majhnem ribniku, obdan z visokimi drevesi in gozdnimi živalmi.
Krištof je bil znan po svojih neverjetnih skokih iz vode. Bil je kot pravi akrobat, saj bi se z lahkoto dvignil do višine dreves in nato padel nazaj v vodo z velikim pljuskom. Užival je v svojem življenju v ribniku, vendar je hrepenel po nečem več.
Nekega dne, ko se je sprehajal po robu ribnika, je Krištof zagledal velikega človeka s palico v roki. Človek je metal vabo v ribnik in upal, da bo ujel veliko ribo za svoj večerni obrok. Krištof je bil prestrašen, saj ni želel končati na njegovem krožniku.
Zato se je Krištof odločil, da bo zapustil svoj dom v ribniku in odšel v svet, kjer bo lahko živel svobodno in brez skrbi. S svojim dolgim repom je udaril po vodi in se oddaljil od ribnika. Potem se je sprehajal skozi gozd, kjer je srečal druge živali, kot so srne, ježi in veverice. Vsak od njih ga je občudoval zaradi njegove lepote in moči.
Krištof je potoval naprej in naprej, vendar se mu je kmalu zdelo, da je vseeno precej osamljen. Kmalu je spoznal, da mu manjka njegov dom v ribniku, kjer je imel prijatelje in družino.
Zato se je Krištof odločil, da se vrne nazaj v ribnik. Ko se je vrnil, so ga njegovi prijatelji sprejeli nazaj z odprtimi plavuti. Zdaj se je zavedal, da je dom tam, kjer je srce, in da je njegov dom v ribniku, kjer je lahko svoboden, a obenem tudi obdan s svojimi prijatelji.
In tako je Krištof užival v svojem življenju v ribniku, kjer je nadaljeval z akrobacijami, ki so jih vsi občudovali. Postal je legendarni krap v ribniku in njegovo ime se je razširilo po vsej vasi. Ljudje so ga občudovali in nikoli več niso poskušali uloviti rib iz ribnika, saj so se zavedali, da je ribnik dom mnogih živali, ki jih je treba spoštovati in varovati.
Krištof je bil srečen, ker je bil lahko poseben, a vseeno sprejet v skupnosti rib. Vendar pa je imel še eno skrito željo – da bi raziskal širni svet onkraj ribnika. Nekaj časa je razmišljal o tem, nato pa se je odločil, da se bo odpravil po svetu.
Tako je Krištof zapustil ribnik in se podal na svojo pustolovščino. Spremljale so ga številne živali, ki so mu želele pomagati in mu biti v oporo. Skupaj so se prebijali skozi gozdove, prečkali reke in premagovali ovire, ki so jih našli na poti.
Krištof je bil presenečen nad različnimi kraji, ki jih je videl, in nad številnimi vrstami rib, ki so živele v različnih vodah. Spoznal je tudi, da obstaja veliko nevarnosti v naravi, kot so velike ptice in druge plenilci.
Po dolgem popotovanju se je Krištof odločil, da se vrne domov v ribnik. Bil je utrujen od potovanja, vendar je bil tudi poln novih izkušenj in spoznanj. Ko se je vrnil, so ga ribe pozdravile s plavanjem okoli njega in mu sporočale, da so ga pogrešale.
Krištof je bil srečen, da je spoznal svet onkraj ribnika, vendar je ugotovil, da je dom tam, kjer se počutiš sprejetega in varnega. Živel je v ribniku, ki mu je bil dom in užival v svojem življenju, obdan s prijatelji, ki so mu bili zvesti in mu stali ob strani v dobrem in slabem.
