Majhen fantek je vprašal svojo mamo: “Zakaj jokaš?”
“Ker sem ženska,” mu je odgovorila.
“Ne razumem,” je odvrnil fantek.
Mama ga je objela in rekla: “Nikoli ne boš razumel.”
Kasneje je fantek vprašal očeta: “Zakaj se mama joka brez razloga?”
“Vse ženske jokajo brez razloga,” je odvrnil oče.
Ko je odrasel, je vprašal Boga: “Bog, povej mi, zakaj ženske tako zlahka jokajo?”
Bog je odgovoril: “Ko sem ustvaril žensko, je morala biti nekaj posebnega. Njena ramena sem naredil dovolj močna, da nosijo težo sveta, in hkrati dovolj nežna, da nudijo udobje.
Dal sem ji moč, da zdrži porod in zavračanje, ki ga večkrat doživlja od svojih otrok.
Dal sem ji trdnost, ki ji omogoča, da vztraja tudi takrat, ko drugi obupajo, in da skrbi za svojo družino v bolezni in utrujenosti, ne da bi se pritoževala.
Dal sem ji občutljivost do otrok v vseh okoliščinah.
Dal sem ji moč, da prenaša moža z vsemi njegovimi napakami, in jo oblikoval iz njegovega rebra, da bi mu zaščitil srce.
Dal sem ji modrost spoznanja, da dober mož nikoli ne rani žene, vendar včasih preizkuša njeno moč in odločenost, da mu stoji ob strani.
In končno, dal sem ji solze, da se izjoče, ko je to potrebno.
Vidiš sin, lepota ženske ni v obleki, ki jo nosi, ne v njeni postavi, in ne v tem, kako si počeše lase. Lepota ženske se vidi v njenih očeh, ker so to vrata do njenega srca.”
