Danes je 12.03.2016, Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo, dan ljubezni, poseben dan. Nabrala sem pomladni šopek, potem šopek cvetja, ki se je , ko sem ga dala na mizo, razporedil v veliko srce, pa lepo vresje in pa dišečo travo. Slednja me je zelo razveselila, saj sem nanjo povsem pozabila, ko pa sem danes stopala po poteh mojega otroštva, sem se spomnila in kar s težavo našla kakšno, kasneje pa sem naletela na dva velika šopa. Komaj je začela rasti, čez kakšen teden je bo že več. Omamno diši, prav posebno in je živ spomin na otroštvo. Zelo sem se razveselila, da sem se spomnila na to in pa tudi, da sem jo našla. Včasih smo jo nabirali za velikonočno butaro, pa tudi kdaj drugič, ko smo se podili po tistih gozdovih.
